Turistična panoga je doživela precejšnjo rast in milijonom ljudi omogočila, da raziskujejo različne destinacije po vsem svetu. A poleg tega povečanja števila potovanj se pogosto spregleda dejanska posledica: velik vpliv turizma na okolje, skupnosti in lokalne kulture, če ga destinacija ne obvladuje v zadostni meri. 

Čeprav so potovanja vse bolj dostopna in privlačna, mnogi popotniki morda ne vedo, kakšen vpliv ima regenerativni turizem na podporo lokalnim podjetjem in izdelkom. Z merjenjem vpliva se ugotavljajo koristi, spremembe in izboljšave (ali pa tudi ne), ki so neposredna posledica rezultatov dejavnosti, programov ali storitev, ki se izvajajo/pri katerih se sodeluje. Z merjenjem vpliva je mogoče ugotoviti učinkovitost ukrepov. Namen tega modula je odkriti, kakšen vpliv lahko pripovedovanje zgodb v regenerativnem turizmu ponudi na različnih destinacijah in kako ga izmeriti. 

V središču tega diskurza je raziskovanje uporabe zgodb za ublažitev negativnih vplivov turizma ter vse pogostejše razvijanje projektov in pobud, ki ustvarjajo pozitivne vplive in blaginjo za lokalne skupnosti. Modul poudarja pobude, ki jih sprejemajo turistični odbori itd. in vlade za spodbujanje trajnostnih in regenerativnih praks z uporabo pripovedovanja zgodb, vključevanjem lokalnih skupnosti in usklajevanjem gospodarskega napredka z okoljsko, družbeno in kulturno zaščito.

Cilj tega modula kot dela celovite analize je opremiti učence in turistične delavce s potrebnim znanjem in strategijami za krmarjenje v tem sektorju. Poudarja pomen različnih vplivov na okoljske, družbene in kulturne vplive ter spodbuja izobraževanje obiskovalcev in sodelovanje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, ki so jih določili Združeni narodi. Cilji trajnostnega razvoja so univerzalen poziv k ukrepanju za odpravo revščine, zaščito planeta in zagotavljanje blaginje za vse. Vključujejo različne cilje, vključno z okoljsko trajnostjo, družbeno vključenostjo in gospodarsko rastjo. Z usklajevanjem turističnih praks s temi cilji želi modul prispevati k svetovnim prizadevanjem za bolj trajnostno, regenerativno in odgovorno turistično panogo. Na koncu so opisane metode, ki jih lahko uporabite za ocenjevanje lastnega vpliva, ko potujete, ponujate storitve ali razmišljate o novih izkušnjah, da bi spodbudili celostni pristop k trajnostnemu in regenerativnemu turizmu.

Turistična potrošnja, za katero je značilno, da gre za tipičen doživljajski nakup, je tesno povezana s čustvi in ima ključno vlogo pri ustvarjanju nepozabnih turističnih izkušenj, ki vplivajo na življenje ljudi (Jepson & Sharpley, 2015; Stone, Migacz, & Wolf, 2018; Su & Hsu, 2013). Ta čustva niso le pomembna motivacija za potovanja v prostem času, temveč imajo tudi osrednjo vlogo pri oblikovanju turističnih doživetij in vpliva, ki ga imajo na destinacijo. 

V zadnjih letih, ko se je turizem v tujini normaliziral, je družba manj pozorna na vpliv potovanj. Nekateri ljudje se ne zavedajo okoljskih, družbenih in kulturnih vplivov, povezanih s turizmom, ali pa jih spregledajo. Povečanje možnosti prevoza, zlasti letalskega, je povzročilo znatno povečanje števila osebnih in poslovnih potovanj ter sprožilo razprave o njihovem vplivu na okolje (Otero, 2021). Poročila organizacij, kot je GreenPeace, zlasti poudarjajo okoljski vpliv letalskih prevozov in poudarjajo, da prispevajo k degradaciji okolja, zlasti ker je letalski prevoz pogosto cenovno ugodnejši od železniškega na podobnih razdaljah.

Kljub temu je treba priznati, da ima lahko turizem z aktivnim spodbujanjem ohranjanja narave tudi pozitiven vpliv na okolje. Pobude regenerativnega turizma lahko povečajo ozaveščenost o okoljskih, kulturnih in družbenih vrednotah ter olajšajo izvajanje ohranitvenih projektov za zaščito destinacije (Sunlu, 2003).

Poleg tega pomen turizma presega individualna doživetja in zajema zapletene odnose med turisti, gostiteljskimi skupnostmi in kulturami. Med potovanjem so turisti v stiku z različnimi ljudmi, ki jim omogočajo doživetja (Reisinger, 1994). V središču te dinamike so gostiteljske skupnosti, ki delijo svojo kulturo in delujejo kot ambasadorji svoje dediščine. Kultura, ki vključuje umetnost, tradicije in načine življenja, je dinamična entiteta, s katero se turisti na potovanjih neizogibno srečajo. Pomembno je, da se obiskovalci zavedajo vpliva turizma na kulturo, vključno z morebitnimi motnjami in škodo, ki jo lahko povzroči. Turisti lahko na primer nenamerno vplivajo na kulturo gostitelja, kar povzroči spremembo odnosa, vedenja, kulinaričnih preferenc, glasbenih tradicij in družbenih odnosov v gostiteljski skupnosti.

Ta modul obravnava različne vplive turizma na destinacije, pri čemer upošteva tako pozitivne kot negativne vidike. Poleg tega bo obravnaval vzajemni odnos med destinacijami in izkušnjami obiskovalcev, saj lahko destinacije vplivajo na obiskovalce, tako kot lahko obiskovalci vplivajo na destinacije. V tem modulu boste spoznali, kako učinkovito izmeriti te vplive in razviti strategije za spodbujanje pozitivnih izkušenj, ki bodo koristile tako turističnim delavcem kot obiskovalcem.

Neodgovorne potovalne navade imajo velik negativen vpliv na destinacije. Navajamo nekaj negativnih vplivov:

Prekomerni turizem: Ko se na eno destinacijo zgrne preveliko število turistov, to povzroči okoljske in družbene težave za lokalni ekosistem in prebivalce. Med najbolj prizadetimi kraji so Barcelona, Bali, Rim in polotok Jukatan v Mehiki (Leathy, 2023). 

Vodni viri: Turistična panoga pogosto pretirano obremenjuje sladkovodne vire, saj hoteli ponujajo vsebine, kot so bazeni in igrišča za golf, zaradi česar turisti porabijo več vode.

Lokalni viri: Priliv obiskovalcev lahko zaradi povečanega povpraševanja povzroči pritisk na lokalne vire, kot sta oskrba z energijo in hrano.

Onesnaženost zraka: Prevozna sredstva, ki se uporabljajo v turizmu, zlasti letalski prevozi, znatno prispevajo k izpustom v zrak. Študije kažejo, da lahko en sam čezatlantski povratni let povzroči skoraj polovico izpustov CO2, ki jih povzroči povprečna letna poraba virov (ICAO, 2001).

Onesnaževanje s hrupom: Onesnaževanje s hrupom ne povzroča le stresa in morebitne izgube sluha pri ljudeh, temveč vpliva tudi na divje živali in moti njihov življenjski prostor.

Svetlobno onesnaževanje: Znano tudi kot umetna nočna svetloba, ki se nanaša na pretirano uporabo zunanje umetne razsvetljave. To povzroča motnje v naravnem življenju, prispeva k povišani ravni ogljikovega dioksida (CO2) v ozračju, moti vzorce spanja ljudi in zastira vidnost zvezd na nočnem nebu. 

Estetsko onesnaženje: Ta vrsta onesnaževanja je pogosto spregledana, kadar turistična infrastruktura ni usklajena z naravnimi značilnostmi destinacije. Velika letovišča, zgrajena na neokrnjenih naravnih območjih, lahko na primer poslabšajo vizualno privlačnost okolice.

Konflikti z domačini: Zaradi slabega upravljanja turizma v mestih prihaja do sporov z lokalnim prebivalstvom. Številni prebivalci menijo, da turizem negativno vpliva na njihove domove in mesta ter zmanjšuje splošno izkušnjo obiskovalcev in gostoljubnost skupnosti do njih.

Za odpravljanje teh negativnih vplivov so potrebna usklajena prizadevanja vseh lokalnih zainteresiranih strani in proaktivni ukrepi destinacij za ozaveščanje, sprejemanje regenerativnih praks in spodbujanje odgovornega turizma za zmanjšanje negativnih vplivov. Enako pomembno je turiste izobraževati o odgovornih potovalnih praksah.

Na področju turizma se pripovedovanje zgodb izkaže za pomembno orodje za ustvarjanje skupnih vrednot. S procesom odkrivanja, doživljanja in pripovedovanja zgodb se ustvarja zgodba, ki je zanimiva tako za gostitelje kot za turiste. Te zgodbe zadovoljijo iskanja smiselnih doživetij pri turistih in pustijo trajen vtis o destinacijah. Destinacije lahko te izzive učinkovito naslovijo s spodbujanjem skupnih čustvenih povezav s poglobljenimi izkušnjami in zanimivimi zgodbami.

Ko se na določenem kraju ustvarja regenerativna izkušnja, lahko to pomaga v boju proti prej omenjenim negativnim vplivom. A za spremembe so potrebni celosten pristop in bistvene spremembe na globoki ravni, pri čemer so navdihujoče zgodbe in motivacijska dejanja tisti, ki vodijo turistično panogo. Destinacije lahko postanejo bolj ustvarjalne in prilagodljive, da zagotovijo izboljšave. To je mogoče doseči z zavestnim in premišljenim turističnim trženjem, razvojem produktov in oblikovanjem politike glede odločitev o ustvarjanju in upravljanju turistov, da bi ustvarili zavest o tem, kako, kdaj in kam potovati. Zdravje turistične panoge bo na koncu odvisno od zdravja destinacij ter strpnosti in stopnje sprejetosti gostiteljske skupnosti (Hussain, 2021). Za ublažitev negativnega vpliva je treba spremeniti dejansko potovalno paradigmo. 

Omejitev turističnih dejavnosti in nadzor nad tokovi obiskovalcev na zavarovanih območjih sta ukrepa, ki ju je za ublažitev negativnih vplivov turizma sprejelo več evropskih držav. Namen teh omejitev je ohraniti dragocene vire, zmanjšati vpliv na okolje in urediti kratkoročni najem. Za razvoj turizma je pomembno, da se regenerativne prakse vključijo celovito.

Vir: Evropsko računsko sodišče na podlagi analize dokumentov UNWTO, OECD in WTTC. 

Številni gostitelji v turističnih mestih aktivno uporabljajo pripovedovanje zgodb za spodbujanje regenerativnih izkušenj, da bi se spopadli z negativnimi vplivi. V Luksemburgu je na primer skupina šestih avanturistk ustanovila društvo Velosvedetten, v katerem s kolesom raziskujejo naravne lepote in kulturno dediščino Luksemburga ter vabijo vse obiskovalce, da se jim pri tem pridružijo. V Labradorju v Kanadi je »Izmenjevalnica zgodb« (angl. The Story Exchange) platforma, ki povezuje popotnike, da delijo dragocene informacije s prihodnjimi raziskovalci, krepi skupnosti in slavi lokalno kulturo. Sodelovanje obiskovalcev v teh pobudah je bistveno spremenilo perspektive vključenih regij. 

Če želite podrobneje spoznati te zgodbe in podobne pobude v različnih državah, obiščite naslednjo povezavo: [https://enforce-project.eu/interactive-map].

Te pobude dajejo prednost trajnostnim in regenerativnim turističnim praksam, ki spoštujejo potrebe in skrbi prebivalcev ter hkrati spodbujajo odgovoren turistični razvoj. Sodelovanje med zainteresiranimi stranmi v turizmu, oblikovalci politik in lokalnimi skupnostmi je ključnega pomena za doseganje ravnovesja med gospodarsko rastjo in blaginjo lokalnega prebivalstva na območjih, za katera je značilen turizem.

Strokovnjaki s področja turizma vedo, kako zapletena je ta panoga, zlasti ker se je število obiskovalcev v različnih mestih v zadnjih letih močno povečalo. Ta pritok ne povečuje le lokalne porabe, ampak tudi neposredno koristi lokalnim podjetjem, kar vpliva na stopnjo zaposlenosti in davčne prihodke ter prispeva h gospodarski blaginji in socialni blaginji destinacije (Pollock, 2019).

Potovanja, ki so bila nekoč privilegij le za redke, so danes postala sestavni del življenja mnogih ljudi in imajo številne pozitivne učinke. Raziskovanje novih kultur, tradicij in držav lahko bistveno spremeni posameznikovo perspektivo. Pridobivanje spominov na te izkušnje ponuja priložnost za osebno obogatitev in širši pogled na svet.

Pripovedovanje zgodb lahko pomaga turističnim destinacijam, da se močno približajo turistom, ki cenijo pristna doživetja in globljo vključenost v lastne potovalne izkušnje. Če ste turistični delavec, ki poskuša s pripovedovanjem zgodb doseči pozitiven vpliv, se vprašajte, kakšna je širša zgodba destinacije. Poiščite načine, kako ustvariti turistično doživetje, ki bo pomagalo ohraniti kulturo, jezik in druge pomembne značilnosti destinacije. Ne pozabite, da obiskovalci izberejo kraj zaradi njegovega pomena za njihovo družinsko zgodovino, njegovih zgodb ali doživetij, ki jih ponuja. Vsaka znamenitost, hotel in mesto lahko zaživi z dobro zgodbo, ki destinaciji prinaša različne koristi. Ne pozabite vključiti lokalne skupnosti in biti inovativni.

S potovanji si širimo obzorja, osebno rastemo in izboljšujemo svoje razumevanje sveta. Ne glede na to, ali vas privlačijo intenzivna doživetja v naravi, kot so pohodništvo ali srečanja z divjimi živalmi, ali pa imate raje mir ob morju, potovanja vedno prinašajo pozitivne občutke in prispevajo k vaši sreči.

To preobrazbeno izkušnjo pogosto doživijo tudi domačini, ki izobražujejo svoje obiskovalce. Ustvarjanje trajnih spominov na kraj ima globlji vpliv kot statistični podatki. Domačini, ki ohranjajo svoje domove, so obiskovalcem pogosto pripravljeni pokazati, kako ohranjati svojo okolico in zanjo skrbeti. Domačini se zavedajo simbiotičnega odnosa med njihovim življenjem in interakcijami z obiskovalci ter z njimi delijo svoja spoznanja in turiste spodbujajo, da tudi oni skrbijo za njihovo okolje, kulturo in družbo.

Bistvo ni v potovanjih samih, temveč v načinu, kako se destinacije razvijajo in preoblikujejo. Ključnega pomena je vzpostaviti stike z lokalnimi skupnostmi, podpreti njihova podjetja in spoznati obiskane destinacije. Celotna izkušnja se začne s prihodom turista, nato z nastanitvijo ter različnimi obiski in dejavnostmi, ki se jih udeleži. 

Turizem ima osrednjo vlogo pri ohranjanju in varovanju kulturne dediščine, ki je pomemben vidik identitete in kohezije skupnosti. A pretiran ali slabo voden turizem lahko tudi ogrozi celovitost in fizične vidike kulture, spomenike in zgodovinska območja.

Prizadevanja za ohranitev kulture ne vključujejo le spomenikov kulturne dediščine, temveč tudi odnos do turizma. Podpora prebivalcev turizmu je pogosto odvisna od zaznanih koristi, kot sta dostop do rekreacijskih objektov in prepričanje, da razvoj turizma prispeva k ohranjanju okolja (Lankford et al., 2003).

V primeru ekoturizma gre za način ohranjanja tradicionalnih načinov življenja, dediščine in tradicij ob hkratnem varovanju naravnih virov. Cilj tega pristopa je vzpostaviti ravnovesje med turizmom in ohranjanjem kulture ter zagotoviti harmonično sožitje med obiskovalci in lokalnimi skupnostmi. 

Pri prepoznavanju pristnih in poglobljenih doživetij običajno iščemo tista, ki vplivajo na kulturo. Dober primer tega so festivali ali kulinarična doživetja, kamor se lahko vključijo skupnosti in obiskovalci. 

Kot smo videli, lahko zgodbe pomagajo ublažiti negativne učinke, na primer: 

Prekomerni turizem: Shetlandski festival ognja kaže, da je država močna pri zagotavljanju splošnega turističnega trenda pristnih doživetij in podaljševanju turistične sezone.

Svetlobno onesnaževanje: Bio Hotel St. Daniel v Sloveniji je svoj hotel posvetil trajnosti. Hotel prispeva k varovanju okolja z zmanjševanjem svetlobnega onesnaževanja.

Lokalni viri: »Stari mlin« je zgodba, ki se dogaja v Kataloniji in oživlja tradicionalno jed z velikim kulturnim pomenom v regiji. Vsi uporabljeni izdelki izvirajo iz regije in se prodajajo tudi v lokalnih restavracijah.

Kliknite to povezavo in preberite več regenerativnih izkušenj, ki so pokazale svoj vpliv: https://enforce-project.eu/interactive-map (informacije v: angleščini, španščini, francoščini, portugalščini, slovenščini, turščini, bolgarščini)

Turistična panoga si močno prizadeva za raziskovanje zadovoljstva popotnikov in tega, kaj je za popotnike pozitivna izkušnja. Pri izbiri počitniške destinacije se upoštevajo različni dejavniki. Presenetljivo je, da draga doživetja pogosto ustvarijo manjše zadovoljstvo, saj ne ustrezajo dojeti vrednosti. Bistvo sreče turista so interaktivne in medosebne izkušnje, ki pomembno prispevajo k njegovemu zadovoljstvu.

Zadovoljstvo s storitvijo ali izdelkom ima ključno vlogo pri odločanju o tem, ali bodo turisti ponovno obiskali destinacijo ali opravili nov nakup.

Pozitivna izkušnja pogosto spodbudi turiste, da se vrnejo, priporočijo destinacijo drugim in delijo svoje pozitivne izkušnje z drugimi. 

Destinacije, ki ponujajo regenerativna doživetja, se s turisti povežejo na drugih ravneh. Turisti se bodo bolj zavzeli za destinacijo, če se bodo počutili globoko povezani s krajem. Cilj je ustvariti pozitiven vpliv na počitniške destinacije turistov, ki presega »neškodovanje« in je namenjen pomlajevanju ter spodbujanju, kar pozitivno vpliva na domače prebivalstvo in trge. Raziskave so pokazale, da obstaja pozitivna povezava med vključenostjo v regenerativni turizem in zadovoljstvom turistov (Hussian, 2021).

V turizmu ne gre le za zagotavljanje storitev, temveč za ustvarjanje edinstvenih doživetij. Vpliv na življenje obiskovalca je popoln rezultat za destinacijo. Obstaja veliko načinov za ugotavljanje, ali je izkušnja vplivala na obisk osebe pozitivno ali negativno. Med drugim je slednje mogoče izračunati v smislu »kakovosti«, »vrednosti« in »zadovoljstva« (Jennings in Nickerson 2006; J.-H. Kim, Ritchie in McCormick 2012).

Strokovnjaki, ki se zavedajo, kakšen vpliv ima lahko izkušnja na življenje popotnika in kako pogosto si posameznik zapomni izkušnjo ter jo deli z drugimi, se odločijo, da bodo svojo destinacijo osredotočili na takšna edinstvena doživetja in jih promovirali. Eden od primerov je »Museum A Possen«, ki obiskovalce vabi, da odpotujejo v preteklost in se seznanijo z zgodbami o življenju Luksemburžanov pred stoletji. Izkušnja je tako poglobljena, da se obiskovalci po obisku verjetneje vrnejo. Ali pa svojo izkušnjo predstavijo tako, da tisti, ki jo slišijo, začutijo željo, da bi doživeli enako izkušnjo in obiskali isto destinacijo.

Turistični delavci potrebujejo orodje za merjenje vpliva svoje ponudbe na turizem, saj lahko le tako dobijo vpogled v področja, ki jih je treba izboljšati, in prepoznajo priložnosti za širši razvoj. 

Kako izmeriti vpliv: 

Spomin je ključnega pomena za vpliv, saj gre za proces, v katerem se informacije shranjujejo skozi čas. Osebni spomin ima časovne omejitve – od shranjevanja informacij v nekaj sekundah (senzorični spomin) do shranjevanja informacij za nedoločen čas (dolgoročni spomin) (Craik in Lockhart, 1972). Od vrste informacij sta odvisni dve poddimenziji, in sicer semantični in epizodični spomin. Semantični spomin vključuje informacije, kot so dejstva (ime mesta, priklic valute, priklic osnovnih fraz v tujem jeziku …), ki si jih zapomnimo, vendar jih ne obujamo. Pri ustvarjanju regenerativne izkušnje želimo upoštevati epizodični spomin, tj. informacije, pri katerih se dogodka spominjamo s podrobnostmi, okoljem in čustvi (razmišljanje o veselju ob srečanju z novimi ljudmi, spomin na okus eksotične ulične hrane …) (Tulving, 2002).

Spomin izraža vedenjske namere in je nujna sestavina izkušnje stranke. Izkušnje lahko prek turizma ustvarijo čustveno povezavo ali navezanost na kraj (Prayag in Ryan 2012; Williams in Vaske 2003). Tung in Ritchie (2011) sta opravila temeljit pregled literature o turističnih izkušnjah, zadovoljujočih izkušnjah, nepozabnih izkušnjah, čuječnosti ter oblikovanju in ohranjanju spomina, da bi s poglobljenimi intervjuji zajela opredelitev in razsežnosti nepozabnih izkušenj.

Glede na pomen osebnega spomina, turističnih doživetij in vključevanja spomina v turizem moramo raziskati merjenje doživetij na destinacijah. V ta namen je bila razvita lestvica avtobiografskega spomina na področju turizma (TAMS). Bluck (2003) ter Fitzgerald in Broadbridge (2013) so vplivali na razvoj tega primarnega konstrukta za merjenje spomina v turističnem kontekstu.

Vprašalnik TAMS je sestavljen iz osmih vprašanj avtobiografskega spomina, ki merijo turistične izkušnje. Spremenljivke so bile kodirane na tristopenjski lestvici: 0 = nevtralno, 1 = zmerno pozitivno ali negativno, 2 = pozitivno ali negativno, 3 = zelo pozitivno ali negativno.

Vir:  Tourism Autobiographical Memory Scale, 2018

Ko gostitelji dobijo odgovore, lahko razumejo globino vpliva (kakšen vpliv ima izkušnja na osebo) in moč ponavljanja (kako pogosto se oseba spominja izkušnje in jo deli z drugimi). Ko analizirajo te rezultate, lahko upravljajo svojo željo po teh posebnih izkušnjah. Ponudniki izkušenj težko merijo ustno priporočilo in prisotnost v družbenih medijih, vendar želijo še vedno zagotoviti izkušnjo, o kateri bodo ljudje govorili. Z uporabo vprašalnika TAMS lahko ugotovite, katera izkušnja naredi najmočnejši vtis, zaradi česar je verjetneje, da bo obiskovalcem ostala v spominu in se bodo nanjo dobro odzvali. Vprašalnik je sestavljen iz osmih vprašanj, zato je kratek in ga lahko izpolni vsak turistični delavec. Za turistične raziskave so spomini neposreden vir informacij, s katerim je mogoče izmeriti vpliv zgodbe na osebo. Vprašalnik TAMS in avtobiografski spomin ne zagotavljata le edinstvenega merjenja izkušenj, temveč omogočata tudi poglobljeno proučevanje »samoopredelitvenih lastnosti«, ki so značilne za določene izkušnje (Fivush et al. 2011).

Destinacije, ki niso ustrezno upravljane, lahko povzročajo škodo lokalnemu prebivalstvu in njegovi domovini. Nekatera mednarodna podjetja se v škodo lokalnim prebivalcem odločajo za kapitulacijo priljubljenih destinacij. V takšnih krajih so domačini pogosto prisiljeni zapustiti svoje domove zaradi gentrifikacije, ki jo povzroča turistično povpraševanje. Cilj je, da turisti kraj zapustijo v boljšem stanju, kot so ga našli. Regenerativni turizem od strokovnjakov zahteva, da poiščejo ustvarjalne načine, kako ponuditi doživetja, ki vodijo k temu rezultatu.

Ko ustvarimo zgodbo za regenerativno izkušnjo, lahko pomladimo ne le um turista, temveč tudi destinacijo. Ocenjevanje vpliva regenerativnega turizma vključuje tako kvalitativne kot kvantitativne ocene. Nekateri kazalniki, ki jih lahko turistični delavci uporabijo za merjenje vpliva, so:

Družbeno-kulturni vplivi: Intervjuji in podrobnejše spoznavanje lokalne skupnosti, da bi odkrili različne prednosti in tudi izzive, ki jih prinaša turizem. Če se resnično potopite v skupnost, lahko spremljate tradicije in kulturne vidike, ki lahko pomagajo lokalni skupnosti pri oblikovanju turističnih pobud v njihovih krajih. 

Vpliv na okolje: Na številnih spletnih mestih je mogoče izračunati ogljični odtis, ki ga povzročajo različne turistične dejavnosti. Primer: https://carboncalculator.spain.info/en/calculator 

Gospodarski vpliv: Gospodarski prispevek je eden najpomembnejših vidikov turizma. Z ustvarjanjem doživetja prispeva h gostiteljski skupnosti, hkrati pa prinaša finančne koristi podjetju, ki ga je razvilo. Regenerativna doživetja vodijo lokalne skupnosti ali pa si slednja vsaj prizadevajo za sodelovanje z njimi. To zagotavlja, da se denar steka v destinacijo, ne pa k zunanjim vlagateljem.

Osebni vpliv: Kot smo že omenili, ima lahko pripovedovanje zgodb neverjeten vpliv ne le na turistične izkušnje ljudi, temveč tudi na njihovo osebno življenje. Če želite izvedeti, kako ustvariti dobro zgodbo, kliknite povezavo do Vodnika za pripovedovalce zgodb: https://enforce-project.eu/destination-storytelling 

Prvi korak je prevzemanje odgovornosti. Strokovnjaki morajo turizem prepoznati kot panogo, ki je odgovorna za ustvarjanje pogojev za destinacijo in turiste.